-
1 speed
[spi:d] 1. noun1) (rate of moving: a slow speed; The car was travelling at high speed.) hitrost, brzina2) (quickness of moving.) naglica2. verb1) ((past tense, past participles sped [sped] speeded) to (cause to) move or progress quickly; to hurry: The car sped/speeded along the motorway.) hiteti2) ((past tense, past participle speeded) to drive very fast in a car etc, faster than is allowed by law: The policeman said that I had been speeding.) prehitro voziti•- speeding- speedy
- speedily
- speediness
- speed bump
- speed trap
- speedometer
- speed up* * *I [spi:d]nounhitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja); technical prestava (prva, druga itd.); obsolete uspeh, (dobra) srečaat full speed, with all speed — s polno brzinogood speed! — veliko uspeha (sreče)!send me good speed! — voščite mi dobro srečo!more haste, less speed figuratively počasi se daleč pride; hiti počasi!II [spi:d]1.transitive verbdrviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost; obsolete sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od); archaic pomagati (komu), želeti srečo;2.intransitive verbhiteti, drveti, hitro iti, leteti; motoring voziti z veliko hitrostjo; obsolete uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečothe devil speed him! — vrag ga vzemi!God speed you! — bog z vami!he sped well archaic dobro jo je zvozilto speed away — odbrzeti, odhitetito speed down — zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)to be fined for speeding — biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje -
2 bid
[bid] 1. verb1) (- past tense, past participle bid - to offer (an amount of money) at an auction: John bid ($1,000) for the painting.) ponuditi (na dražbi)2) ((with for) - past tense, past participle bid - to state a price (for a contract): My firm is bidding for the contract for the new road.) dati ponudbo3) (- past tense bade [bæd], past participle bidden - to tell (someone) to (do something): He bade me enter.) ukazati4) (- past tense bade [bæd], past participle bidden - to express a greeting etc (to someone): He bade me farewell.) izreči2. noun1) (an offer of a price: a bid of $20.) ponudba2) (an attempt (to obtain): a bid for freedom.) poskus•- bidder- bidding
- biddable* * *I [bid]1.transitive verbukazovati; ponuditi; objaviti; naznaniti; archaic poetically pozvati, prositi;2.intransitive verbponujatito bid s.o. a good speed — želeti komu mnogo uspeha, božji blagoslovbid him come in — reci(te) mu, naj vstopiII [bid]noun( for) ponudba; American slang povabilo -
3 sreča
счастьеблагополучиеудачаima srečo - ему везёт, судьба ему благоприятствуетna slepo srečo - на удачу, как ни попало -
4 joy
[‹oi]1) (great happiness: The children jumped for joy when they saw the new toys.) radost2) (a cause of great happiness: Our son is a great joy to us.) radost•- joyful- joyfully
- joyfulness
- joyous
- joyously* * *I [džɔi]nounveselje (at do, in za), sreča, radostto give s.o. great joy — koga zelo osrečitito wish s.o. joy (of) — želeti komu srečo (pri)II [džɔi]1.intransitive verb poeticallyveseliti se (in), razveseliti se;2.transitive verb poeticallyrazveseliti koga -
5 shoe
1. [ʃu:] noun1) (an outer covering for the foot: a new pair of shoes.) čevelj2) ((also horseshoe) a curved piece of iron nailed to the hoof of a horse.) podkev2. [ʃod] verb(to put a shoe or shoes on (a horse etc).) obuti; podkovati- shod- shoelace
- shoemaker
- on a shoestring* * *I [šu:]noun(nizek) čevelj; American škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jamborover (up to) the shoes figuratively do prek ušesshoes and stockings botany vrsta deteljedead man's shoes figuratively nestrpno pričakovana dediščinathat's another pair of shoes figuratively to je nekaj (čisto) drugegathe shoe is on the other foot figuratively stvar je čisto drugačnato be (to stand) in s.o.'s shoes — biti v koži kake osebeto cast a shoe — izgubiti podkev, obosetito die in one's shoes — umreti nasilne smrti, biti obešenthat is where the shoe pinches figuratively tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajecto put the shoe on the right foot figuratively odkriti (obdolžiti) pravega krivcahe shakes in his shoes — drgeče od strahu, kolena se mu tresejoto throw an old shoe after s.o. figuratively (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)to wait for a dead man's shoes — prežati, nestrpno čakati na dediščinoto walk in s.o.'s shoes — hoditi komu v škodo (v zelnik)II [šu:]transitive verbobuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)to shoe the goose figuratively mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; slang biti ali postati (rahlo) pijanto shoe the horse (the mule) slang goljufati svojega delodajalca
См. также в других словарях:
želéti — ím nedov., žêlel (ẹ í) 1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo; nikomur ne želi nič hudega; starši želijo otrokom srečno prihodnost; lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima; želi mu, da bi bil zdrav… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čestítati — am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koledováti — újem in kolédovati ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
núditi — im, in nudíti in núditi im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píti — píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskáti — íščem nedov., íščite in iščíte (á í) 1. prizadevati si priti do česa a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazdrávljati — am nedov. (á) s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje: nazdravljati slavljencu; ljudje so jedli, pili in si nazdravljali; pren., ekspr. nazdravljati domovini, svobodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčen — čna o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ ẹ̄) 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdájati — am nedov. (ȃ) zastar. 1. želeti, voščiti: vzdajati komu srečo 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
